Fascija – fascinanten organ

Fascija predstavlja tridimenzionalni kontinuum tkiva, ki vsebuje in povezuje organske sisteme telesa, saj obdaja prav vsako celico v našem telesu. Mikroskopsko gledano so vse fascije sestavljene iz kolagenskih in elastičnih vlaken in osnovne substance, makroskopsko gledano pa lahko fascije delimo na površinske fascije (v podkožju), globoke fascije (mišične) in fascije sistemov notranjih organov – visceralne, vaskularne in glandularne. Vlakna posameznih plasti fascij so organizirana v različnih smereh.

Površinska fascija je zelo elastična, prosto drseča membrana, ki ima pomembno vlogo pri termoregulaciji in metabolni izmenjavi, poleg tega pa ščiti žile in živce. Globoka fascija obdaja mišice (posamezne celice in celoto) in mestoma vrašča na kost. Del mišičnih vlaken vrašča v fascijo in na ta način povezuje mišice in mišične skupine, ki med seboj delujejo v kompleksnih gibih. Deli fascij, ki niso vraščeni v kost morajo prosto drseti. V nasprotnem primeru preprečujejo normalno delovanje gibalnega sistema, kar lahko povzroča bolečine, slabšo kvaliteto mišične kontrakcije in posledično šibkost in počasnejšo aktivacijo mišic, kar vodi v slabšo izvedbo gibov.

Domnevajo, da ima fascija svojo osnovno napetost, ki jo vzdržuje na podlagi informacij iz številnih mehanoreceptorjev, ki se v njej nahajajo. Kadar se premakne  določen del telesa v neki smeri, pride do sprememb napetosti odgovarjajoče fascije in mehanoreceptorji, ki se v fasciji nahajajo posredujejo dražljaje, o spremembah napetosti centralnemu živčnemu sistemu, ki se na to spremembo ustrezno odzove.  Če je drsenje fascij omejeno, je spremenjeno tudi vzdraženje mehanoreceptorjev, in posledično tudi zaznavanje (percepcija) centralnega živčnega sistema in torej tudi njegov odziv. Posledica tega je lahko slabša kvaliteta gibanja, lahko pa tudi bolečina, ki jo povzroči prekomerno vzdraženje mehanoreceptorjev. Globoka fascija predstavlja idealno strukturo, ki za zaznavanje in organizacijo gibanja.